0

Ovčarski bal na Jezerskem 1959, slike iz arhiva M. G. KrčSpoštovani obiskovalci spletne strani Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme,

v nedeljo, 13.8.2017 vas vabimo na Jezersko. Pripravili bomo najstarejšo slovensko etnografsko prireditev Ovčarski bal. Avtohtoni rejci vsako leto priženemo tja ovce.

Na Jezerskem prirejamo:

ob 8.00 sv. maša v cerkvi sv. Ožbalta na Zg. Jezerskem. Poje cerkveni pevski zbor pod vodstvom Anice Smrtnik. Maševal bo jezerski župnik g. Janez Ham

ob 11.00 pričetek bala z otroško folklorno skupino z Jezerskega na Planšarskem jezeru, Gostišče ob jezeru

ob 13.00 prikaz prigona ovc s planin in pastirska igra

ob 14:00 glasbeno-zabavni program z ansamblom Ognjeni muzikantje

ob 15:00 prikaz striženja ovc in ročne predelave volne

Rejci člani društva vas bomo pričakali na stojnicah.

Veselimo se srečanja in druženja z vami in vašimi družinskimi člani na letošnjem jezerskem balu.

Pozdrav, 

Janez Smrtnik, predsednik DROJSP

Svetovalnica z izkušenimi rejci ovc iz avtohtonega območja reje jezersko-solčavske pasme ovc ob 14:00

Bi se želeli pogovoriti o vprašanjih okoli ovčereje, ne veste kako začeti? Izkoristite priložnost na ovčarskem balu! Pogovorite se z izkušenimi rejci in pobliže spoznajte ovčerejo, njeno vsestransko koristnost in uporabnost. Vabljeni ste vsi rejci in tisti, ki bi radi rejci postali ali vas reja drobnice pritegne. Na stojnici Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme vas bo član društva pričakal ob 14:00.

Zakaj priti na ovčarski bal?

Prijetno združimo s koristnim. Nedeljski izlet v hribe in ogled najstarejše etnografske prireditve na Slovenskem. Jemo domače. Bal združuje v prvi vrsti Jezerjane pa tudi ljudi iz okoliških vasi. Je nepozaben dogodek za družine z majhnimi otroki.

Spoznali boste del naše zgodovine ovčereje, pokazali vam bomo osnovne oblike predelave volne, ki jih je danes koristno poznati. Danes ovca in njena volna vsakogar na svoj način pritegne. Verjetno, ker je bila nekoč zelo razširjena in so bili naši predniki odvisni od nje. Od ovce so si priskrbeli hrano za preživetje in obleko. Volna postaja vse bolj priljubljen in cenjen material za izdelavo filca, lodna, različnih izdelkov in oblačil.

Rejci društva smo zavezani ohranitvi odličnih lastnosti naše ovce. V prihodnje želimo izboljšanje kakovosti njene volne in ljudem približati odličnost mesa in mesnih izdelkov.

Zanimive povezave

Na spletni strani TIC Jezersko je kratek opis prireditve. Ogledate si lahko fotoutrinke ovčarskega bala iz leta 2013 in drugih prispevkov o ovčarskem balu. Preberite zanimive sestavke o Začetkih ovčarskega bala, ki jih je napisal pobudnik in začetnik ovčarskega bala na Jezerskem Venci Krč. O izzivih za prihodnost razmišlja Andrej Karničar.

Napovednik ovčerejskih dogodkov – Licitacija jagnjic JS pasme na Solčavskem

Licitacijo jagnjic jezersko-solčavske pasme bomo organizirali v okviru Festivala volne na Solčavskem v nedeljo, 25. 9. 2016. Več o festivalu boste lahko izvedeli na stojnici pastirjev in ovčarjev na ovčarskem balu na Jezerskem.

Vabljeni!

Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme

Continue Reading

Vabilo na ovčarski bal 2016

Published on 12. f 2016 in Novice

0

Na Jezerskem prirejamoOvčarski bal 2011

tradicionalni 58. ovčarski bal, ki bo v nedeljo, 14. 8. 2016

ob Planšarskem jezeru na Jezerskem

Program:

ob 10.00 pastirska sv. maša v cerkvi sv. Andreja na Zg. Jezerskem. Maševal bo jezerski župnik g. Janez Ham.

ob 11.00 pričetek bala ob Planšarskem jezeru, Gostišče ob jezeru

ob 13.00 prikaz prigona ovc s planin in pastirska igra

ob 14:00 zabavni program s Hišnim ansamblom Avseniki

ob 15:00 prikaz striženja ovc in ročne predelave volne

Rejci, člani društva vas bomo pričakali na stojnicah v Pastirskem in ovčarskem kotu.

Vabljeni!

Svetovalnica z izkušenimi rejci ovc jezersko-solčavske pasme ob 14:00

Bi se želeli pogovoriti o vprašanjih okoli ovčereje, ne veste kako začeti? Izkoristite priložnost na ovčarskem balu! Pogovorite se z izkušenimi rejci in pobliže spoznajte ovčerejo, njeno vsestransko koristnost in uporabnost. Vabljeni ste vsi rejci in tisti, ki bi radi rejci postali ali vas reja drobnice pritegne. Na stojnici v Pastirskem in ovčarskem kotu vas bo član društva pričakal ob 14:00.

Zakaj priti na ovčarski bal?

Prijetno združimo s koristnim. Nedeljski izlet v hribe in ogled najstarejše etnografske prireditve na Slovenskem. Jemo domače. Bal združuje v prvi vrsti Jezerjane pa tudi ljudi iz okoliških vasi. Je nepozaben dogodek za družine z majhnimi otroki.

Spoznali boste del naše zgodovine ovčereje, pokazali vam bomo osnovne oblike predelave volne, ki jih je danes koristno poznati. Danes ovca in njena volna vsakogar na svoj način pritegne. Verjetno, ker je bila nekoč zelo razširjena in so bili naši predniki odvisni od nje. Od ovce so si priskrbeli hrano za preživetje in obleko. Volna postaja vse bolj priljubljen in cenjen material za izdelavo filca, lodna, različnih izdelkov in oblačil.

Rejci društva smo zavezani ohranitvi odličnih lastnosti naše ovce. V prihodnje želimo izboljšanje kakovosti njene volne in ljudem približati odličnost mesa in mesnih izdelkov.

Zanimive povezave

Na spletni strani TIC Jezersko je kratek opis prireditve. Ogledate si lahko fotoutrinke ovčarskega bala iz leta 2013 in drugih prispevkov o ovčarskem balu. Preberite zanimive sestavke o Začetkih ovčarskega bala, ki jih je napisal pobudnik in začetnik ovčarskega bala na Jezerskem Venci Krč. O izzivih za prihodnost razmišlja Andrej Karničar. Prigon ovc bodo letos popestrile naše žene in dekleta.

Napovednik ovčerejskih dogodkov – Licitacija jagnjic JS pasme na Solčavskem

Licitacijo jagnjic jezersko-solčavske pasme bomo organizirali v okviru Festivala volne na Solčavskem v nedeljo, 25. 9. 2016. Več o festivalu boste lahko izvedeli na stojnici pastirjev in ovčarjev na ovčarskem balu na Jezerskem.

Vabljeni!

Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme

Začetki ovčarskega bala na Jezerskem – iz zapiskov Vencija Krča (1913–2009) III. del

Ovce volnaCopati sentjanzevka, volna za copate (na soncu) 12avg8

Datum nastanka besedila: ni poznan, pred približno 50 leti 

Namen besedila: pozdravni govor g. Vencija Krča na otvoritvi letnega ovčarskega bala

Volna

Naše žene in dekleta vam bodo nazorno prikazovale, kako naše ovce dvakrat letno strižemo, njihovo volno krtačimo, predemo ter iz nje pletemo za naše življenje prepotrebno telesno opremo.

Ovčja volna v današnjem svetu vedno bolj pridobiva na svoji vrednosti in ugledu. In prav zato se nam zdi prepotrebno, da se danes – četudi ob zvokih naših gorenjskih polk in valčkov, s svojimi mislimi nekoliko ustavimo in posvetimo pomembnemu proizvodu ovčarstva, naši domači volni, posebno pozornost.

Sredi našega današnjega dokaj razigranega življenja ima ovčja volna sedem čudovitih lastnosti.

Prvič, njena naravnost.

Volna živi z lastnostmi narave skozi 7000 let iz kamene dobe. Kitajska in stari Egipt sta že uporabljala volneni filc, pokrajine Babilon, Ninive in Milet pa so že v antiki uporabljale volnene proizvode. Arheologi povedo, da so že stari Grki zelo cenili volnena oblačila.

Šele v 14. stoletju so pričeli načrtno gojiti ovco. Tu od takrat obstoja pasma merino ovce. Z dolgo skodrano volno, katera nudi tudi izredno toplotno izolacijo. Križeno vzgojeno ovca z imenom crossbreed pa ima bolj trdo volno, ki se uporablja predvsem za tepihe.

Mlade, prvič strižene ovčke pa imajo izredno mehko volno, ki je višek kvalitete.

Samo tista volna, ki gre direktno od rejca do podjetja, ki volno čisti in barva, sme nositi mednarodni znak čiste volne, ki igra podobno vlogo kot na primer zvezda mercedes avtomobilov. 

Predstavlja udobnost.

Druga posebnost je, da volna z znakom, kot noben drugi material predstavlja udobnost – komfort.

Zakaj čista volna predstavlja odlično izolacijo? Zato, ker premošča zrak in tako nudi korist za varstvo človekovega telesa pri ekstremnem mrazu ali vročini. Zato v severni Afriki, Burmusih in v alpskih pokrajinah predstavlja loden dragoceno vrednost. Volna je elastična. Do 30 % jo lahko natezate ali upogibate, pa še vedno obdrži svojo prvotno obliko. Ako nosite volnena oblačila, začutite poleg zunanjega komforta tudi notranji mir in sigurnost. Že na zunaj lahko ocenjujete človeka, ki nosi volneni sako.

Tretji čudež volne je kvaliteta.

Že nemški cesar Karl Veliki je volnenim oblačilom dajal prednost pred svilo in brokatom.

Četrta odlika volne je njena lepota.

Nepokvarjena narava ima neki posebni čar, katerega se z umetnimi proizvodi ne da doseči. Pomislimo samo na brezštevilne barve in njihovo toplino, ki pri čisti volni pride do veljave. V njej ni nič nesimpatičnih, grobih barv, vsaka niansa je harmonična. Ni čudno, da najdejo umetniki na tem čudežnem polju priliko za svoja doživetja in stvaritve. Pomislimo na razne tepihe in gobeline.

Vendar, kaj pomaga vsa lepota in eleganca, ko pa naš človek potrebuje predvsem varstvo in zaščito.

Peta čudovita lastnost je varnost.

Pomislimo pri tem predvsem na nevarnost ognja. Prava volna gori zelo nerada s plamenom, vžge pa se šele pri 560 °C in pri odstranitvi ognja hitro ugasne. V primerjavi s sintetičnimi vlakni se ona ne spremeni v tekoče stanje. Zaradi tega so volnene obleke primerne za delo v gasilstvu in pri visoko kaloričnih pečeh, za sodobno opremo stanovanj in vozil. Poleg vlage njena gostota prepreči gašenje v plamenih. Izredna je v vremenskih prilikah, vodne kapljice kmalu odpadejo.

Njena šesta lastnost ščiti važno bogastvo – človekovo dragoceno zdravje.

Že v srednjem veku so nekateri vladarji pozimi in poleti nosili volnene plašče, npr. Karl Veliki iz frizijske volne.

Zelo pomembna je volnena oprema za dojenčke.

Ljudje, ki so revmatični, polagajo na obolela mesta volnene krpe. Zelo vidno varstvo človeka predstavljajo volneni filci in valjane tkanine.

Spomnimo se samo toplih ženskih kril iz lodna in obutve iz filca, kot so škornji za izreden mraz, ruske valjanke. Že rimski legionarji so uporabljali debele volnene ščite, da so zavarovali svojo kožo. Pomislita še na mlad par, ki te v mrazu pelje po snežni pokrajini, odet v  tople volnene odeje.

Nadaljevanje sledi… 

Continue Reading

Vabilo na ovčarski bal 2016

Published on 09. f 2016 in

0

Na Jezerskem prirejamoOvčarski bal 2011

tradicionalni 58. ovčarski bal, ki bo v nedeljo, 14. 8. 2016

ob Planšarskem jezeru na Jezerskem

Program:

ob 10.00 pastirska sv. maša v cerkvi sv. Andreja na Zg. Jezerskem. Maševal bo jezerski župnik g. Janez Ham.

ob 11.00 pričetek bala ob Planšarskem jezeru, Gostišče ob jezeru

ob 13.00 prikaz prigona ovc s planin in pastirska igra

ob 14:00 zabavni program s Hišnim ansamblom Avseniki

ob 15:00 prikaz striženja ovc in ročne predelave volne

Rejci, člani društva vas bomo pričakali na stojnicah v Pastirskem in ovčarskem kotu.

Vabljeni!

Svetovalnica z izkušenimi rejci ovc jezersko-solčavske pasme ob 14:00

Bi se želeli pogovoriti o vprašanjih okoli ovčereje, ne veste kako začeti? Izkoristite priložnost na ovčarskem balu! Pogovorite se z izkušenimi rejci in pobliže spoznajte ovčerejo, njeno vsestransko koristnost in uporabnost. Vabljeni ste vsi rejci in tisti, ki bi radi rejci postali ali vas reja drobnice pritegne. Na stojnici v Pastirskem in ovčarskem kotu vas bo član društva pričakal ob 14:00.

Zakaj priti na ovčarski bal?

Prijetno združimo s koristnim. Nedeljski izlet v hribe in ogled najstarejše etnografske prireditve na Slovenskem. Jemo domače. Bal združuje v prvi vrsti Jezerjane pa tudi ljudi iz okoliških vasi. Je nepozaben dogodek za družine z majhnimi otroki.

Spoznali boste del naše zgodovine ovčereje, pokazali vam bomo osnovne oblike predelave volne, ki jih je danes koristno poznati. Danes ovca in njena volna vsakogar na svoj način pritegne. Verjetno, ker je bila nekoč zelo razširjena in so bili naši predniki odvisni od nje. Od ovce so si priskrbeli hrano za preživetje in obleko. Volna postaja vse bolj priljubljen in cenjen material za izdelavo filca, lodna, različnih izdelkov in oblačil.

Rejci društva smo zavezani ohranitvi odličnih lastnosti naše ovce. V prihodnje želimo izboljšanje kakovosti njene volne in ljudem približati odličnost mesa in mesnih izdelkov.

Zanimive povezave

Na spletni strani TIC Jezersko je kratek opis prireditve. Ogledate si lahko fotoutrinke ovčarskega bala iz leta 2013 in drugih prispevkov o ovčarskem balu. Preberite zanimive sestavke o Začetkih ovčarskega bala, ki jih je napisal pobudnik in začetnik ovčarskega bala na Jezerskem Venci Krč. O izzivih za prihodnost razmišlja Andrej Karničar. Prigon ovc bodo letos popestrile naše žene in dekleta.

Napovednik ovčerejskih dogodkov – Licitacija jagnjic JS pasme na Solčavskem

Licitacijo jagnjic jezersko-solčavske pasme bomo organizirali v okviru Festivala volne na Solčavskem v nedeljo, 25. 9. 2016. Več o festivalu boste lahko izvedeli na stojnici pastirjev in ovčarjev na ovčarskem balu na Jezerskem.

Vabljeni!

Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme

Začetki ovčarskega bala na Jezerskem – iz zapiskov Vencija Krča (1913–2009) III. del

Ovce volnaCopati sentjanzevka, volna za copate (na soncu) 12avg8

Datum nastanka besedila: ni poznan, pred približno 50 leti 

Namen besedila: pozdravni govor g. Vencija Krča na otvoritvi letnega ovčarskega bala

Volna

Naše žene in dekleta vam bodo nazorno prikazovale, kako naše ovce dvakrat letno strižemo, njihovo volno krtačimo, predemo ter iz nje pletemo za naše življenje prepotrebno telesno opremo.

Ovčja volna v današnjem svetu vedno bolj pridobiva na svoji vrednosti in ugledu. In prav zato se nam zdi prepotrebno, da se danes – četudi ob zvokih naših gorenjskih polk in valčkov, s svojimi mislimi nekoliko ustavimo in posvetimo pomembnemu proizvodu ovčarstva, naši domači volni, posebno pozornost.

Sredi našega današnjega dokaj razigranega življenja ima ovčja volna sedem čudovitih lastnosti.

Prvič, njena naravnost.

Volna živi z lastnostmi narave skozi 7000 let iz kamene dobe. Kitajska in stari Egipt sta že uporabljala volneni filc, pokrajine Babilon, Ninive in Milet pa so že v antiki uporabljale volnene proizvode. Arheologi povedo, da so že stari Grki zelo cenili volnena oblačila.

Šele v 14. stoletju so pričeli načrtno gojiti ovco. Tu od takrat obstoja pasma merino ovce. Z dolgo skodrano volno, katera nudi tudi izredno toplotno izolacijo. Križeno vzgojeno ovca z imenom crossbreed pa ima bolj trdo volno, ki se uporablja predvsem za tepihe.

Mlade, prvič strižene ovčke pa imajo izredno mehko volno, ki je višek kvalitete.

Samo tista volna, ki gre direktno od rejca do podjetja, ki volno čisti in barva, sme nositi mednarodni znak čiste volne, ki igra podobno vlogo kot na primer zvezda mercedes avtomobilov. 

Predstavlja udobnost.

Druga posebnost je, da volna z znakom, kot noben drugi material predstavlja udobnost – komfort.

Zakaj čista volna predstavlja odlično izolacijo? Zato, ker premošča zrak in tako nudi korist za varstvo človekovega telesa pri ekstremnem mrazu ali vročini. Zato v severni Afriki, Burmusih in v alpskih pokrajinah predstavlja loden dragoceno vrednost. Volna je elastična. Do 30 % jo lahko natezate ali upogibate, pa še vedno obdrži svojo prvotno obliko. Ako nosite volnena oblačila, začutite poleg zunanjega komforta tudi notranji mir in sigurnost. Že na zunaj lahko ocenjujete človeka, ki nosi volneni sako.

Tretji čudež volne je kvaliteta.

Že nemški cesar Karl Veliki je volnenim oblačilom dajal prednost pred svilo in brokatom.

Četrta odlika volne je njena lepota.

Nepokvarjena narava ima neki posebni čar, katerega se z umetnimi proizvodi ne da doseči. Pomislimo samo na brezštevilne barve in njihovo toplino, ki pri čisti volni pride do veljave. V njej ni nič nesimpatičnih, grobih barv, vsaka niansa je harmonična. Ni čudno, da najdejo umetniki na tem čudežnem polju priliko za svoja doživetja in stvaritve. Pomislimo na razne tepihe in gobeline.

Vendar, kaj pomaga vsa lepota in eleganca, ko pa naš človek potrebuje predvsem varstvo in zaščito.

Peta čudovita lastnost je varnost.

Pomislimo pri tem predvsem na nevarnost ognja. Prava volna gori zelo nerada s plamenom, vžge pa se šele pri 560 °C in pri odstranitvi ognja hitro ugasne. V primerjavi s sintetičnimi vlakni se ona ne spremeni v tekoče stanje. Zaradi tega so volnene obleke primerne za delo v gasilstvu in pri visoko kaloričnih pečeh, za sodobno opremo stanovanj in vozil. Poleg vlage njena gostota prepreči gašenje v plamenih. Izredna je v vremenskih prilikah, vodne kapljice kmalu odpadejo.

Njena šesta lastnost ščiti važno bogastvo – človekovo dragoceno zdravje.

Že v srednjem veku so nekateri vladarji pozimi in poleti nosili volnene plašče, npr. Karl Veliki iz frizijske volne.

Zelo pomembna je volnena oprema za dojenčke.

Ljudje, ki so revmatični, polagajo na obolela mesta volnene krpe. Zelo vidno varstvo človeka predstavljajo volneni filci in valjane tkanine.

Spomnimo se samo toplih ženskih kril iz lodna in obutve iz filca, kot so škornji za izreden mraz, ruske valjanke. Že rimski legionarji so uporabljali debele volnene ščite, da so zavarovali svojo kožo. Pomislita še na mlad par, ki te v mrazu pelje po snežni pokrajini, odet v  tople volnene odeje.

Nadaljevanje sledi… 

Continue Reading

57. ovčarski bal na Jezerskem

Published on 07. f 2015 in

0

57. ovčarski bal - slika 1

Ovčarski bal, najstarejša slovenska etnografska prireditev, letos že 57. po vrsti, je to nedeljo (9. avgusta).
Ogledali si boste lahko stare običaje življenja na planini, prigon ovc v dolino in dela, povezana s predelavo ovčje volne od striženja, predenja, cvirnanja do pletenja nogavic.
57. ovčarski bal - slika 2
V programu, ki se bo začel ob 11h, bo nastopila jezerska folklorna skupina z najmlajšimi plesalci in jezerski harmonikarski ansambel. Za glasbeno popoldne bo od 14. ure dalje poskrbel ansambel Ognjeni muzikanti. Postregli bodo z domačimi jedmi, pripravljenimi na tradicionalni način, na odprtem ognjišču: masunjek s kislim mlekom ter ajdovi žganci z zeljem so bile jedi, ki so si jih na planini pripravljali tudi pastirji in sveže ocvrti flancati za prazničnost dogodka. Pestra bo tudi ponudba na stojnicah z ročno narejenimi izdelki iz volne (pletenine iz domače volne, filcani copati, ovčje kože), domačimi dobrotami, spominki in drugimi zanimivostmi.

Program prireditve Ovčarski bal, 9.8.2015
11.00 Otvoritev z nagovorom obiskovalcev
11.30 Nastop Jezerskih harmonikašev in domače folklorne skupine
13.00 Prigon ovc s planine in etnografska igra (prikaz kmečkega življenja nekoč)
14.00 Nastop ansambla Ognjeni muzikanti (vse do poznega večera)
15.00 Prikaz striženja ovc in ročne predelave volne

Ovčarski bal organizirata Turistično društvo Jezersko in Gostišče ob planšarskem jezeru.

Continue Reading

0

Venci Krč (1913 – 2009) na Jezerskem

Ko smo danes zaslišali zvončkanje in blejanje naših ovc in ko je zadonel pastirski rog se ni pričel samo praznik naših ovčarjev,temveč tudi praznični tridesetletni jubilej vseh, ki so kdaj sodelovali pri naši planšarski prireditvi. V letu 1959 smo prvič iz starih spominov jezerske doline izbrskali in prikazali življenje naši pastirjev in ovčk na visokih gorskih pašnikih kakor tudi vse dejavnosti in običaje, ki so povezani z našo jezersko-solčavsko ovco. Lahko vam povemo, da te prireditve niso bila igrača, ali morda izživljanje. Imeli smo včasih resne težave z ovcami, vremenom in podobno. Sodelujoči so morali vložiti mnogo truda, da smo vsi skupaj zmogli ohraniti to našo narodno dragocenost. Vsi prikazani običaji predstavljajo zgodovino naših prednikov. Narod, ki bo pozabil svojo zgodovino pa bo v današnjem hrupu kmalu izginil. In mi, ki celo v svoji državni himni pojemo: Živi, živi, duh slovanski, živel ti boš večno«, vendar tega ne smemo dopustiti. Ko stopamo danes k naši prireditvi, nas spremljajo spomini na vsa ta leta. Prvi trije ovčarski bali so bili na travnati livadi za Kazino. Zaradi pestrejšega programa smo k sodelovanju pritegnili tudi naše lovce in gozdarje. Kasneje pa smo se preselili k v letu 1960 obnovljenem Planšarskemu jezeru, kjer je tudi celotna okolica bolj primerna in slikovita. Spomini nam hitijo nazaj. Tako, kakor se lovci umikajo v svoja večna lovišča, so odšli tudi naši pastirji in planšarice na svoje večne pašnike. Spomnimo se furmana Tinčkovega Anzelna, našega prvega prevoznika, planšarjev Rekarjevega Joža, Ovsovega Urha in našega pastirja Udama (Adama), kakor tudi planšaric Tončke Svetelke, Miklavžove Lenčke, Malarjeve Micke in Juršetove Malke. Gospodarja in gospodinje: Štularjevega Ludvika in Slave – Klarine Lojzke. Spomniti pa se moramo tudi še nekaterih živečih, ki ne morejo več sodelovati kot naš dolgoletni Jernač in pastir že iz ranih otroških let, starosta Rebančni Francelj ter planšarica Malka Miklavčič. Ljubezen do našega kraja in naših planin jih je navduševala, da so sodelovali in lepo je bilo, ko so se v jesenskem večeru spet vsi zbrali v Kazini, da so veselo pokramljali in zaplesali. Vsem, ki danes nastopate, pa tudi vsem naših gostom pa naj velja beseda: ne dovolite, da naši prelepi običaji kdaj padejo v pozabo. Otresimo se vsakdanjih skrbi, gospodarskih in političnih negodovanj in ob vznožju Bab, Skute, Rinke, Kočne in Grintovca raje zapojmo po Gregorčiču: KOT KRALJ NA PLANINI VISOKI, ZA MUHE MI LJUDSKE NI MAR. Venci Krč (1913 – 2009)

Fotografije od začetkov ovčarskega bala na Jezerskem v letih 1959 – 1962

Fotografije je prispevala Marina Grobelnik Krč. Avtor fotografij in teksta je Venci Krč.

Za prispevek se iskreno zahvaljujemo njegovi drugi ženi Marini – Maci Grobelnik Krč, ki je izročila zapiske in slike pokojnega g. Vencija Krča iz leta 1989. O letošnjem 56. ovčarskem balu na Jezerskem in o drugi ponudbi okoli tega osrednjega dogodka najdete več podatkov na spletni strani Turistničnega informacijskega centra Jezersko.

Continue Reading

0

Ovčarski bal na Jezerskem je potekal 11. avgusta, 2013. V spomin letošnjega bala smo delček bala ujeli na svetlobnih žarkih slik.

Vabljeni ste na Pravljični vikend, ki bo potekal 16. – 18. 8. 2013 na Jezerskem.

Spomini predice Mije na Ovčarski bal

Moji spomini na ovčarski bal segajo približno tako daleč, kot moji zapiski – v leto 1972. Takrat sem kot najstnica začela pisati dnevnik in  pišem:

“S sestro Olgo sva zelo težko čakali ta dan. Maša je bila zaradi Ovčarskega bala ob devetih. Po maši sva šli z Olgo takoj k jezeru, ker so že prignali ovce in začela se je običajna ceremonija. Kot fant je nastopal Stanko Arh – Kropivnikov, kot dečva pa Brigita Virnik – Šenkova. Okrog jezera je bilo dosti štantov in bifejev pa tudi avtomobilov.”

Na Ovčarski bal smo šli že kot otroci zelo radi, zaradi »štantov«, na katerih se je dalo kupiti tisto, česar v vaški trgovini takrat ni bilo. Veseli smo bili srečelova in streljanja z zračno puško za dobitek . Shranjeno imam plastično barsko plesalko, ki ima nojevo pero za dekoracijo.

Leta 1973 in 1974 sva z Olgo že sodelovali na balu kot članici jezerske folklorne skupine. Igral nam je Rokec Šenk. Nastopali smo ob enih in ob treh.

Leta 1973 je za popoldanski ples in zabavo igral ansambel » Viški fantje«, leto kasneje pa » Akordi«.

Slika prikazuje Ovčarski bal v enem od začetnih let (1960?), ko je potekal še » Za Jezerničkom« - zadaj za sedanjim Petrolom.  Na sliki so pastirji, gospodar in gospodinja. Prva z leve je Metka Karničar (Brencetova Metka) drugi je Ivan Anko (Jenkov ata),  moj stari ata. Ata so na balih vedno strigli ovce, tako da so tudi na plakatu, ki sedaj vabi na Ovčarski bal.

V letu 1974 je bil bal prestavljen na tretjo nedeljo v avgustu, ker je en teden prej preveč deževalo.

Slikovna obeležitev preteklosti

Slika prikazuje Ovčarski bal v enem od začetnih let (1960?), ko je potekal še » Za Jezerničkom« – zadaj za sedanjim Petrolom.  Na sliki so gospodinja, gospodar in pastirji. Prva z leve je Metka Karničar (Brencetova Metka), drugi je Ivan Anko (Jenkov ata),  moj stari ata. Ata so na balih vedno strigli ovce, tako da so tudi na plakatu, ki sedaj vabi na Ovčarski bal.

Vabimo k učenju predenja

Od leta 2008 dalje sodelujem na Ovčarskem balu kot predica. Prvo leto sem »cvirnala« volno, ki jo je spredla Vida Košir. To pomeni, da sem dve spredeni niti s kolovratom zvijala v eno – dvojno nit. Z Vido sva nekaj let predli skupaj na balu. Odkar je Vida slabšega zdravja, predem sama.

Čakam na sodelavke in naslednice.

Če imate svoj kolovrat, se lahko pridete k meni učit predenja. Skrtačeno volno imam na zalogi. Pokličite na telefon: 040 300 692

Mija Murovec

Continue Reading

54. Ovčarski bal pr’ Jezer

Published on 02. f 2012 in

0

Nežno zvončkljanje v daljavi iz gozda in veseli vzkliki naznanjajo prihod pastirjev s tropom ovc s planin ob zaključku pašnega leta. Pogled na dolgo strnjeno čredo, nežno zvonenje pomešano s blekanjem in skakljanjem razposajenih jagnjet nas razveseli, poskoči nam srce in tudi z naših ust se oglasi juh. Ovce z značilno oblikovanimi glavami z izbočenim čelom se v enakomernem polteku približujejo. Naša navzočnost jih ne vznemiri. Kimaje, pohlevno in krotko sledijo svojemu pastirju v varno ogrado. Dobijo nagrado, sol.

Takšne in tudi druge lepe podobe boste lahko doživeli na mali prireditvi na Jezerskem, po domače pr’ Jezer. Le mesto si je treba zasesti v gneči… Letošnji osrednji ovčarski praznik jezersko-solčavske ovce bo prvič potekal v novi, dopolnjeni in razširjeni obliki. V sklopu štiridnevnega etnološkega dogodka, od 9. do 12. avgusta, ste vabljeni, da si ogledate nekatere značilne lokalne kmetije in njihove dejavnosti, prikazali vam bodo tudi kako so ljudje v teh goratih krajih živeli včasih. Poudarek bo na ovčereji in planšarstvu. Uživali boste lahko v neokrnjeni in bogati naravi. Možnosti bodo za lažje in bolj naporne oblike pohodništva. V ponudbi so degustacije doma pridelane in pripravljene hrane ter razvedrilni programi. Tradicionalno bo višek praznika v nedeljo. Sv. maša v farni cerkvi sv. Ožbalta bo ob 8. uri in na predvečer, v soboto ob 19. uri, za tiste, ki se je v nedeljo ne bodo mogli udeležiti zaradi sodelovanja v predpripravah na bal. Pri jezeru bo otvoritev programa ob 11. uri. Nastopila bo jezerska folklorna skupina in harmonkarski ansambel. Člani Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme bodo prikazali prigon ovc iz planine.  Od 14. ure dalje bo veselica z ansamblom Roka Žlindre.

Podroben program za Ovčarski bal in Jezerske štorije si lahko ogledate tukaj ali letak.

Ovčarski bal pr’ Jezer’ je izjemno pomemben donesek k samoprepoznavanju in odgovornem odnosu do okolja, v katerem živimo.

Vljudno vabljeni!

Continue Reading

54. Ovčarski bal pr’ Jezer

Published on 02. f 2012 in Novice

0

Nežno zvončkljanje v daljavi iz gozda in veseli vzkliki naznanjajo prihod pastirjev s tropom ovc iz planin ob zaključku pašnega dela leta. Pogled na dolgo strnjeno čredo, nežno zvonenje pomešano s blekanjem in skakljanjem razposajenih jagnjet nas razveseli, poskoči nam srce in tudi z naših ust se oglasi juh. Ovce z značilno oblikovanimi glavami z izbočenim čelom se v enakomernem polteku približujejo. Naša navzočnost jih ne vznemiri. Kimaje, pohlevno in krotko sledijo svojemu pastirju v varno ogrado. Dobijo nagrado, sol.

Takšne in tudi druge lepe podobe boste lahko doživeli na mali prireditvi na Jezerskem, po domače pr’ Jezer. Le mesto si je treba zasesti v gneči… Letošnji osrednji ovčarski praznik jezersko-solčavske ovce bo prvič potekal v novi, dopolnjeni in razširjeni obliki. V sklopu štiridnevnega etnološkega dogodka, od 9. – 12. avgusta, ste povabljeni, da si ogledate nekatere značilne lokalne kmetije in njihove dejavnosti, prikazali vam bodo pa tudi kako so ljudje v teh goratih krajih včasih živeli. Poudarek bo na ovčerejo in planšarstvu. Uživali boste lahko v neokrnjeni in bogati naravi. Možnosti bodo za lažje in bolj naporne oblike pohodništva, degustacije doma pridelane ali pripravljene hrane in tudi razvedrilni programi bodo v ponudbi. Tradicionalno bo višek praznika pri jezeru v nedeljo. Nastopila bo jezerska folklorna skupina in harmonkarski ansambel. Člani Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme bodo pripravili prikaz prigona ovc iz planine.  Od 14. ure dalje bo veselica z ansamblom Roka Žlindre.

Podroben program za Ovčarski bal in Jezerske štorije si lahko ogledate tukaj, ali letak.

Gre za izjemno pomemben donesek k samoprepoznavanju in konstruktivnem odnosu do okolja, v katerem živimo.

Vljudno vabljeni!

Continue Reading

0

V nedeljo, 8. avgusta, 2010 se bomo ponovno lahko srečali pr’ Jezer, to je staro ime za Jezersko, na tradicionalnem ovčarskem balu.

Prizorišče Ovčarskega bala je kot vsako leto Gostišče ob Planšarskem jezeru. Program se prične ob 11:00 h, vstopnine ni.

Scenarij za prvi ovčarski bal je okoli leta 1959 napisal Jezerjan Venceslav Krč (1913 – 2009). G. Krču smo hvaležni za njegovo delo. Kot da bi videl daleč v naprej potek časa mu je s tem pomembnim etnografskim delom uspelo ohraniti živ spomin na tradicijo ovčereje pri nas. Po tem zapisu so v starem jezerskem narečju predstavljena druženja ljudi ob raznih kmečkih opravilih, postopek predelovanja ovčje volne, kako so ob Malem Šmarnu pastirji prignali ovce v dolino… Na balu uprizarjajo striženje ovc, krtačenje volne, predenje, pletenje, polstenje in še druga stara kmečka opravila povezana z ovčerejo. Volna je namreč imela v tistih časih velik pomen za domačo oskrbo z oblačili in je predstavljala skromen, vendar pomemben zaslužek domačinov. Majerji in majerice kuhajo po starem receptu masovnek in koroške žgance, ki ju seveda, s kislim mlekom, prijazno postrežejo obiskovalcem.

Društvo rejcev ovc jezersko solčavske pasme vsa leta sodeluje pri organizaciji Ovčarskega bala. Poskrbi, da pastirji domačini po stari navadi s planine priženejo trop ovc jezersko solčavske pasme in to izkustvo tudi prenašajo na mlajše rodove. Potem, ko so ovce varno v ogradi, pastirji poklepetajo z obiskovalci o značilnostih ovčereje.

Društvo poskrbi, da na Ovčarskem balu postrežejo kulinarično specialiteto jagnjetino, meso ekoloških jagnjet z jezersko solčavskih planin, ki jo Slovenci žal premalo poznamo in cenimo kot zdravo prehrano.

Med obiskom Ovčarskega bala pr’ Jezer je torej možno dobiti podatke o lokalnih rejcih, jih grede obiskati na njihovih kmetijah in neposredno pri njih nabaviti različne izdelke, ki zaradi zanesljive kakovosti ponovno pridobivajo na pomenu (ustrojene kože, volno in volnene izdelke, ovčje salame, klobase in drugo).

tekst in fotografije Eveline Smrtnik

Continue Reading

Quo vadis – Ovčarski bal

Published on 07. f 2011 in Novice

0

V nedeljo, 14.8.2011, se bomo zopet srečali na Jezerskem. Zakaj že?

Ker bodo pastirji vriskajoč prignali ovce v dolino, ker se bo rajalo, ker bo »kugva tekva«, ker se bo dobro jedlo in pilo, ker bodo strigli ovce, predli, pletli, se veselili in peli vse popoldne in morda celo pozno v noč.

Tradicionalna etnološka prireditev z najdaljšim stažem na slovenskem…

ali le dobro obiskana veselica? Moralo bi biti oboje. Vsaj tako je zaenkrat naš ovčarski bal zamišljen, čeprav je na mestu vprašanje, kako nam to v zadnjih letih uspeva. Kar se veselice tiče in njenih ekonomskih učinkov, mislim da ni težav in da  vztrajnost in napori gostinca ob Planšarskem jezeru rodijo svoje sadove. Bolj me zanima kako je kaj z balom v njegovem bistvu, kako je z njegovo vsebino in sporočilom, ki ga daje današnjemu človeku.

Osnovni koncept se ni spremenil

Osnovni koncept etnografskega dela prireditve se ni kaj dosti spremenil praktično od njegovega začetka. Letos bo to že 53. izvedba. To ima vsekakor svoje kvalitete, saj ohranja videnje planšarstva ravno iz časov, ko je na Jezerskem ugasnila še zadnja živa planina – planšarija v Štularjevi planini. Takrat so bili spomini pastirjev in majeric o življenju na planini še kako živi in resnični. Danes je med nami le še peščica domačinov, ki so zares okusili poletno življenje z živino pod našimi gorami.

Najlepše je, ko pastirji priženejo ovce s planine

Bistvo in vrhunec ovčarskega bala sta prav gotovo prigon ovc z uprizorjenim pogovorom med gospodarjem na kmetiji in pastirji, ki so bili prek poletja v planini in pa prikaz predelave volne od striže do »štrikanja štumfov«. Hvala Bogu je zaenkrat na Jezerskem še nekaj starejših in malo mlajših, ki svoje spretnosti z veseljem podelijo z vseprisotno množico, pa vendarle bo za ohranitev teh znanj potrebno vložiti nekaj organiziranega napora, da se bo tradicija ohranila za prihodnje rodove. Bolj zapleteno je vprašanje igre ob prigonu ovc. Prihod oziroma prigon ovc na prizorišče poteka profesionalno in atraktivno, odkar zanj poskrbijo jezerski rejci iz Društva rejcev ovc jezersko – solčavske pasme.

Potem druženje pri mizi. Jed, pijača, petje in glasba

Tekst, ki ga je že pred desetletji obrusil žal že pokojni Venci Krč, je vsekakor mojstrovina z izjemno sporočilnostjo in iskrivimi dialogi, a je morda ravno zaradi večdesetletnega ponavljanja potrebna osvežitve in novega zagona. Najprej za igralsko zasedbo in kasneje za vse poslušalce in gledalce na etnološki prireditvi. To dvoje zaenkrat lepo dopolnjuje pastirska kulinarika (masunjek, požgani ajdovi žganci, kislo mleko, flancati, kislo zelje) zelo siromašna pa je z ovco in planšarstvom povezana rokodelska in obrtniška ponudba (domače, jezerske pravzaprav ni!). Zadnja leta se na prireditvi lepo predstavljajo vse bolj številni jezerski harmonikaši, zelo lepo bi bilo po dolgih letih videti domačo otroško folklorno skupino.

Oblačilna kultura našega kmečkega prebivalstva v preteklosti

Največja uganka našega ovčarskega bala in jezerskega etnološkega izročila na sploh, pa je za mene obleka (noša), ki so jo oziroma naj bi jo sedaj nosili na takih in podobnih prireditvah. Kako so bili oblečeni naši predniki? Kaj so nosili pastirji, kaj se je nosilo za ta delovno obleko v dolini, kaj za »takmašno«? Kako daleč nazaj naj pri tem pokukamo? O nekaterih detajlih smo verjetno precej enotni: cokle, jerharce, volneni štumfi, srajca, … morda še kaj. S kakšnim klobukom so se pokrivali ob različnih priložnostih? Kako je bilo s telovnikom? Kaj so nosile gospodinje, kaj majerice v planini? Koliko je koroški »dirndel« res tudi naš, jezerski? Vsekakor precej več vprašanj, kot enoznačnih odgovorov. Za večjo verodostojnost, enotnost in prepoznavnost naše doline in naše tradicije bo v prihodnje potrebno ugrizniti tudi v to kislo jabolko.

Pogled v prihodnost

Še večji izziv je koncept celotne prireditve, njena oživitev in nadgradnja. Kako prireditev povezati s čim večjim številom zainteresiranih domačinov? Kako z ekonomskimi učinki prireditve poganjati več jezerskega turizma. Kako naj bo prireditev organizirana, da bo z njo čutilo več Jezerjanov, da bodo v njej videli priložnost in izziv. Smo pripravljeni narediti korak več, stopiti ven iz svojih dobro uhojenih cokel? Morda?! – navijam zato, da bi bila 54. izvedba vsaj malo drugačna.

Ovčarski bal ima pomembno povezovalno vlogo

Ko sem se na začetku spraševal, zakaj se bomo v nedeljo spet srečali na ovčarskem balu na Jezerskem, sem poleg vsega že naštetega želel izpostaviti še čisto preprosto dejstvo, da je to enkratna priložnost, da se srečamo. Kdo vse se srečuje? Bal povezuje predvsem Jezerjane. Na bal pride zelo veliko Jezerjanov, ki na žalost ne živijo več v svojem rojstnem kraju. Bal je krasna priložnost, da na Jezersko povabimo svoje znance, prijatelje in  sodelavce. Srečamo se vsi, ki smo kakorkoli povezani z ovcami, potem ljubitelji narodno-zabavne glasbe, izbrane pastirske kulinarike, hribovci, ki se vračajo s svojih tur, stalni gostje, izletniki, turisti in še in še. Obujajo se stara znanstva in prijateljstva, rojevajo se nova. Lepo vzdušje, ki ga pričara dobra organizacija takšne prireditve, je enkratno izhodišče, da Jezerjani in vsi obiskovalci ovčarskega bala ob koncu dneva rečemo: bilo je vredno. Preživel sem lep dan v dobri družbi, ki me napolnjuje in osrečuje. Tudi drugo leto bom z veseljem sodeloval. Na Jezersko tako ali drugače še pridem. O Jezerskem bom povedal tudi svojim prijateljem.

Povejte jim – in pridite skupaj!

Drejc Karničar

Continue Reading