“Imela sem se zelo lepo, pa še naučila sem se kar nekaj stvari”, so zaključne besede ene od udeleženk tečaja. Želimo vas spodbuditi, spoštovani bralci in bralke, da nas tudi vi spobudite k organizaciji tečajev za pletenje nogavic ali rokavic, kvačkanje kap, polstenje copatov. Prilagodimo ga vašim željam, z namenom, da se naučimo uporabljati domačo volno. In me, ki smo že izkusile tečaj pletenja nogavic iz domače volne in smo ostale same s pletilkami in volno? Ponovno se bomo zbrale okoli vesele tete Vide, ko bomo rabile nekaj spodbude in zagona. Želje so bile izražene, da se skupaj naučimo še presti na kolovratu. 

Tukaj je nekaj fotografskih utrinkov s tečaja.

Eveline Smrtnik

Društvo rejcev ovc jezersko – solčavske pasme

Pletemo nogavice iz domače volne

Pa smo začele tečaj pletenja nogavic iz domače volne! V torek, 3. januarja, smo se Minka, Ladka, Vika, Irena, Metoda, Vesna in domača gospodinja Eveline zbrale na Kovkovem na Spodnjem Jezerskem na tečaju, ki ga je vodila ga. Vida Košir, teta Vida, rojena na tej domačiji leta 1934.

Teta Vida nam je pokazala, kako se od začetka lotiti pletenja z domačo volno – oziroma skoraj od začetka. Želja je bila že večkrat izražena, da bi nas nekoč naučila tudi presti na kolovratu. Vzela je štreno domače volne, tisto, “ta veliko”, ki tehta nekaj čez 40 dekagramov, jo povezala, da jo je možno ročno ali strojno varno oprati, potem je navila klobčič (slika), ki je bil posebno lepe oblike.Nato je pokazala nasnutje zank na štiri pletilne igle in začetek pletenja nogavice. Dobrohotna kot zna biti le zlata mama, je sedela v naši sredi in enkrat eni, drugič drugi vzela delo in kaj pokazala ali popravila. Vmes je izdala kakšno skrivnost iz prejšnjih časov ali se pošalila, da nam je vlila poguma.

Udeleženke tečaja so bile disciplinirane. Delo je potekalo dobro. Menjavale so se vprašanja in izkušnje. V naši sredi pa so se nemoteno igrali Kovkovi sinovi, z zanimanjem opazovali udeleženke pri delu, varno prestopali čez kupe volne, ki je čakala na zvijanje v klobke, stegovali ročice po volni in se prav dobro vključili v dogajanje.

Lepota pri tem delu je  sodelovanje med generacijami, hitra vključenost pri delu in občutek pripadnosti, ki se razvije pri prav vsakemu človeku, ki pride zraven. Za vsakogar se najde smiselna oblika sodelovanja.

Začele smo patentni del nogavice – dve levi, dve desni – ki ga bomo doma spletle do pete.

Nadaljevale bomo prihodnji torek ob štirih popoldne na istem kraju.

Društvo rejcev ovc jezersko solčavske pasme bo na Kovkovem na Spodnjem Jezerskem organiziral tečaj pletenja nogavic iz domače volne. Učila nas bo ga. Vida Košir, Kovkova Vida. Srečali se bomo dva- do trikrat: v prvem srečanju bomo spletli nogavico do pete, naslednjič peto in do prstov in se na tretjem srečanju naučili krpati strgane nogavice. Tečaj je primeren tudi za začetnike.

Tečaj bo ob torkih med 17. in 19. uro. Začeli bomo 3. januarja 2012.

S seboj prinesite pletilke in domačo volno. Če nimate svoje volne, jo boste lahko kupili na kmetiji. Lahko boste tudi kupili rastlinsko barvano domačo volno mameLadke.

Prosim, da mi do srede, 28. 12. sporočite, če se boste udeležili tečaja pletenja nogavic iz domače volne.

Kontakt: Eveline 031 401140 ali Janez 041 368903.

Lep pozdrav,

DROJSP in družina Kovk

Na prireditvi so sodelovali naslednji gostje: mama Ladka iz Kranja, ki volno plemeniti z naravnimi barvami, dela pa samo z domačimi rastlinami in volno. Je tudi predstavnica našega društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme. Društvo Bicka iz Solčave je razstavljala mehke, vabljive izdelke, polstene tapiserije z zgodbami iz Finske, ki jih je predstavila Vida Matk v imenu Solčavskih filcark. Naša ovca in njena volna je nova knjiga, ki jo je pred kratkim izdala občina Solčava (uradna predstavitev knjige bo v Solčavi, v peter, 28. oktobra). Knjigo je predstavil soavtor, Klemen Matk. En izvod je izročil v dar vodji testne postaje Janezu Smrtniku, in mu izrazil zahvalo za trud, ki ga vlaga v kvalitetno ohranitev ovčereje predvsem na avtohtonem območju. Jernej Zupančič je predstavil rezultate 10 letnega delovanja TPJ. Rezultate je zbral v okviru diplomske naloge, ki ga piše na Višji strokovni šoli Biotehničnega centra v Naklem.Vabljeni, da se nam pridružite drugo leto, ko bo nova izbira ovnov.

Prednosti prodaje na licitaciji (javni dražbi)

Prednost prodaje na licitaciji (javni dražbi) je v tem, da kupujejo vsi zainteresirani pod istimi pogoji naenkrat. To omogoča zelo jasen (transparenten) pregled dogajanja vsem sodelujočim. Pri licitaciji posameznik ne more vplivati na uspeh poslovanja s svojimi osebnostnimi, besednimi ali vedenjskimi sposobnostmi. Pri javni dražbi oba sodelujoča, tako kupec kot prodajalec, zagotovo vesta, da sta se uspešno pogajala in da sta dosegla najboljšo možno ceno glede na ponudbo in povpraševanje.

Nekdo v vlogi kupca morda težko razume, da mu drugi izpodnese ovna, ker ponuja zanj več denarja (in ga morda celo preplača). Če pa isti kupec kot prodajalec na neki licitaciji ali sejmu ponuja svojo žival in je pripravljen tako plemensko žival dati, ker je kakovostna, se mu zdi logično, da želi zanjo doseči čim višjo ceno. S takim načinom prodaje se spodbujajo kakovost živali na trgu, kriterije prodaje, predvsem pa se bolje dosegajo cilji selekcije, ker je dogajanje bolj naravnano k resnosti reje.

Javna dražba je tak način prodaje, ki izrazi dejansko tržno vrednost predmeta prodaje. Ideja o prodaji plemenskih živali na javnih dražbah je mišljena kot izziv za ponovno obuditev trga. Kupec želi imeti kakovostnega ovna, zato je pripravljen plačati več.

Za malo denarja veliko muzike …

… te zavesti pri nas ni … današnjemu kupcu to razmišljanje o licitaciji ni blizu.

Čeprav je drugod po svetu prodaja plemenskih živali na javnih dražbah zelo razširjena, je v  Sloveniji ta način prodaje plemenskih živali za drobnico slabo poznan ali pa sploh ne obstaja.

Uspeh licitacije plemenskih ovnov na Jezerskem za zdaj še ni opazen. Vrhunske plemenske ovne komaj prodamo po izklicni ceni in rejci prihajajo na našo testno postajo kupovat ovne že naslednji dan po organizirani licitaciji. Zato se bomo še naprej trudili, da bodo licitacije plemenskih živali postali odmevnejši dogodki, ki bodo na dolgi rok koristili tako lastnikom kot tudi kupcem.

Vsem zainteresiranim priporočamo ogled poteka licitacije plemenskih ovnov pasme očalarke v naši bližini v Avstriji, blizu Celovca, ki se vrši okoli drugega konca tedna v oktobru (»Was einen nichts kostet ist einem nicht wert.« – Če nič ne stane, nič ni vredno.)

Eveline Smrtnik

Licitacija plemenskih ovnov JS pasme – priložnost za rejca, da kupi dobrega plemenskega ovna

V nedeljo, 9. oktobra, nas Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme vabi na že 10. licitacijo plemenskih ovnov JS pasme. Takšna licitacija je za nas rejce priložnost, da si izberemo pravega plemenskega ovna za svojo čredo. Letošnje leto bo na razpolago 15 plemenskih ovnov. Ti ovni so se vse poletje pasli na planinskih pašnikih, kjer so se utrjevali za strma pobočja naših pašnikov in planin. Pomembnost te licitacije pa je katalog plemenskih ovnov. Ta vsebuje vse ključne podatke, ki nas zanimajo pri izbiri plemenskega ovna (datum rojstva, rojstno težo, velikost legla, podatke o starših, težo ovna in prirasti v času testa, ter seveda republiško oceno plemenjaka). Katalog je na razpolago rejcem, da s pomočjo njega izberemo pravega ovna. Le s kakovostnimi plemenskimi ovni, ki bodo plemenili v naših čredah, bomo lahko ohranili našo avtohtono ovco.

Zato si vzemimo v nedeljo čas in pridimo na Kovkovo kmetijo na licitacijo. Saj, le na licitaciji lahko izbiramo med vsemi možnimi plemenskimi ovni. Če torej potrebujemo novega plemenskega ovna, ga bomo dobili na Jezerskem.

Se vidimo!

Jernej Zupančič

Član Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme in predsednik Društva rejcev drobnice Zgornje Gorenjske

Društvo rejcev ovc jezersko–solčavske pasme vabi na jubilejno 10. prodajo plemenskih ovnov avtohtone jezersko-solčavske pasme iz Testne postaje na Jezerskem na Ekološki kmetiji KovK, Sp. Jezersko 14,

v nedeljo, 9. oktobra, 2011.

• Ob 11:00 otvoritev
• kratka predstavitev desetletnega delovanja postaje (J. Zupančič)
  
• Ob 12:00 začetek prodaje

Kontaktna oseba: Janez Smrtnik, GSM: 041 – 368 903.

Predsednik društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme

Primož Muri, dr. vet. med. l.r.

O alternativnih postopkih izdelave mesnin iz jagnjetine in ovčetine brez uporabe nitritov / nitratov s profesorjem Hermannom JAKOBOM iz Nemčije

Gospod Hermann JAKOB je znani avtor številnih knjig, med njimi »Izdelovanje mesnih izdelkov brez dodatkov« in »Ekološki recepti za klobase«. Je tudi mesarski mojster, učitelj na šoli za mesarje in ravnatelj Šole za mesarske mojstre v Kulmbachu v Nemčiji. Tradicija našega sodelovanja s profesorjem Jakobom sega v leto 2003. V Slovenijo ga povabimo vsako leto. Tokrat razpisujemo 2 skupini z enakim programom.

Podrobne informacije so na voljo v priponki.

 Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite!

 Valentina Aleksič, univ.dipl.ing.

Strokovna sodelavka za projekte

Inštitut KON – CERT Maribor

Ker bodo pastirji vriskajoč prignali ovce v dolino, ker se bo rajalo, ker bo »kugva tekva«, ker se bo dobro jedlo in pilo, ker bodo strigli ovce, predli, pletli, se veselili in peli vse popoldne in morda celo pozno v noč.

Tradicionalna etnološka prireditev z najdaljšim stažem na slovenskem…

ali le dobro obiskana veselica? Moralo bi biti oboje. Vsaj tako je zaenkrat naš ovčarski bal zamišljen, čeprav je na mestu vprašanje, kako nam to v zadnjih letih uspeva. Kar se veselice tiče in njenih ekonomskih učinkov, mislim da ni težav in da  vztrajnost in napori gostinca ob Planšarskem jezeru rodijo svoje sadove. Bolj me zanima kako je kaj z balom v njegovem bistvu, kako je z njegovo vsebino in sporočilom, ki ga daje današnjemu človeku.

Osnovni koncept se ni spremenil

Osnovni koncept etnografskega dela prireditve se ni kaj dosti spremenil praktično od njegovega začetka. Letos bo to že 53. izvedba. To ima vsekakor svoje kvalitete, saj ohranja videnje planšarstva ravno iz časov, ko je na Jezerskem ugasnila še zadnja živa planina – planšarija v Štularjevi planini. Takrat so bili spomini pastirjev in majeric o življenju na planini še kako živi in resnični. Danes je med nami le še peščica domačinov, ki so zares okusili poletno življenje z živino pod našimi gorami.

Najlepše je, ko pastirji priženejo ovce s planine

Bistvo in vrhunec ovčarskega bala sta prav gotovo prigon ovc z uprizorjenim pogovorom med gospodarjem na kmetiji in pastirji, ki so bili prek poletja v planini in pa prikaz predelave volne od striže do »štrikanja štumfov«. Hvala Bogu je zaenkrat na Jezerskem še nekaj starejših in malo mlajših, ki svoje spretnosti z veseljem podelijo z vseprisotno množico, pa vendarle bo za ohranitev teh znanj potrebno vložiti nekaj organiziranega napora, da se bo tradicija ohranila za prihodnje rodove. Bolj zapleteno je vprašanje igre ob prigonu ovc. Prihod oziroma prigon ovc na prizorišče poteka profesionalno in atraktivno, odkar zanj poskrbijo jezerski rejci iz Društva rejcev ovc jezersko – solčavske pasme.

Potem druženje pri mizi. Jed, pijača, petje in glasba

Tekst, ki ga je že pred desetletji obrusil žal že pokojni Venci Krč, je vsekakor mojstrovina z izjemno sporočilnostjo in iskrivimi dialogi, a je morda ravno zaradi večdesetletnega ponavljanja potrebna osvežitve in novega zagona. Najprej za igralsko zasedbo in kasneje za vse poslušalce in gledalce na etnološki prireditvi. To dvoje zaenkrat lepo dopolnjuje pastirska kulinarika (masunjek, požgani ajdovi žganci, kislo mleko, flancati, kislo zelje) zelo siromašna pa je z ovco in planšarstvom povezana rokodelska in obrtniška ponudba (domače, jezerske pravzaprav ni!). Zadnja leta se na prireditvi lepo predstavljajo vse bolj številni jezerski harmonikaši, zelo lepo bi bilo po dolgih letih videti domačo otroško folklorno skupino.

Oblačilna kultura našega kmečkega prebivalstva v preteklosti

Največja uganka našega ovčarskega bala in jezerskega etnološkega izročila na sploh, pa je za mene obleka (noša), ki so jo oziroma naj bi jo sedaj nosili na takih in podobnih prireditvah. Kako so bili oblečeni naši predniki? Kaj so nosili pastirji, kaj se je nosilo za ta delovno obleko v dolini, kaj za »takmašno«? Kako daleč nazaj naj pri tem pokukamo? O nekaterih detajlih smo verjetno precej enotni: cokle, jerharce, volneni štumfi, srajca, … morda še kaj. S kakšnim klobukom so se pokrivali ob različnih priložnostih? Kako je bilo s telovnikom? Kaj so nosile gospodinje, kaj majerice v planini? Koliko je koroški »dirndel« res tudi naš, jezerski? Vsekakor precej več vprašanj, kot enoznačnih odgovorov. Za večjo verodostojnost, enotnost in prepoznavnost naše doline in naše tradicije bo v prihodnje potrebno ugrizniti tudi v to kislo jabolko.

Pogled v prihodnost

Še večji izziv je koncept celotne prireditve, njena oživitev in nadgradnja. Kako prireditev povezati s čim večjim številom zainteresiranih domačinov? Kako z ekonomskimi učinki prireditve poganjati več jezerskega turizma. Kako naj bo prireditev organizirana, da bo z njo čutilo več Jezerjanov, da bodo v njej videli priložnost in izziv. Smo pripravljeni narediti korak več, stopiti ven iz svojih dobro uhojenih cokel? Morda?! – navijam zato, da bi bila 54. izvedba vsaj malo drugačna.

Ovčarski bal ima pomembno povezovalno vlogo

Ko sem se na začetku spraševal, zakaj se bomo v nedeljo spet srečali na ovčarskem balu na Jezerskem, sem poleg vsega že naštetega želel izpostaviti še čisto preprosto dejstvo, da je to enkratna priložnost, da se srečamo. Kdo vse se srečuje? Bal povezuje predvsem Jezerjane. Na bal pride zelo veliko Jezerjanov, ki na žalost ne živijo več v svojem rojstnem kraju. Bal je krasna priložnost, da na Jezersko povabimo svoje znance, prijatelje in  sodelavce. Srečamo se vsi, ki smo kakorkoli povezani z ovcami, potem ljubitelji narodno-zabavne glasbe, izbrane pastirske kulinarike, hribovci, ki se vračajo s svojih tur, stalni gostje, izletniki, turisti in še in še. Obujajo se stara znanstva in prijateljstva, rojevajo se nova. Lepo vzdušje, ki ga pričara dobra organizacija takšne prireditve, je enkratno izhodišče, da Jezerjani in vsi obiskovalci ovčarskega bala ob koncu dneva rečemo: bilo je vredno. Preživel sem lep dan v dobri družbi, ki me napolnjuje in osrečuje. Tudi drugo leto bom z veseljem sodeloval. Na Jezersko tako ali drugače še pridem. O Jezerskem bom povedal tudi svojim prijateljem.

Povejte jim – in pridite skupaj!

Drejc Karničar

To bo že četrto skupno vandranje pevcev iz treh sosednjih dolin: Kvarteta Jutro z Jezerskega, Kvinteta Smrtnikovih iz Kort in Klemena Matka iz Solčavskega. Ideja o tovrstnih srečevanjih je padla na praznik Marije Snežne in Svetega Ožbalta leta 2007 na Kredarici pod našim očakom Triglavom. Naslednje leto smo se povzpeli na Grintavec in zapeli ob Češki koči. Leta 2009 so nas po lovskih poteh Košute vse do Dolge njive popeljali Korčani. Lansko leto smo prehodili celotni Robanov kot, se povzpeli na Strelovec in sestopili v Logarsko dolino. Letos se karavana petja, veselja in prijateljskega druženja zopet seli na Jezersko.

Za turo smo izbrali malo poznano dolino Belske Kočne, po kateri se bomo povzpeli v Jenkovo planino in na Goli vrh. V planini nam je Tomaž obljubil sveže flancate, pod Babo pa nam bosta Davo in Petra postregla z dobrotami, ki jih bo odslej nudil nastajajoči Gorniški center Dava Karničarja.

Zbor za vse jezerske pohodnike je ob 7.30 uri v Gorniškem centru, odkoder se bomo s čim manj avtomobili odpeljali v Belsko Kočno. Tam se ob 8h srečamo še s Korčani ter Solčavani in potem odrinemo na skupno pot. Kdor se nam bo pridružil na »uradnem« zaključnem delu v Gorniškem centru Dava Karničarja, naj bo pod Babo vsaj ob 15. uri.

Ves čas pa nas bo spremljala slovenska pesem, ki jo na vseh turah nesebično razdajajo Smrtnikovi fantje iz Kort in Jezerskega, ob spremljavi citrarja Matkovega Klemena. Pevska zasedba je vsa ta leta enaka, le število navdušenih spremljevalcev in poslušalcev se vsako leto veča. Kako bo kaj letos? Vas zanima? Pridite – ne bo vam žal!!

Do kdaj bodo peli in katere vse bodo »urezali«, pa je zelo težko napovedati…

Drejc Karničar

Rejci se tradicionalno družimo na soboto pred praznikom velikega šmarna na prijetnem in koristnem potovanju po svetu in domovini: letos bo to v soboto, 13. avgusta.

Ogledali si bomo nekaj uspešnih “podjetij” na Štajerskem in v Prekmurju:

- ekološko kmetijo Janeza in Marije Turineka v Jareninskem Dolu. G. Turinek je dobro poznan po ekološkem kmetovanju pa tudi po sposobnosti premišljanja in izpovedovanja o ekološkem kmetovanju. Pokazal bo vse slovenske avtohtone živali in vrt. Postregli bodo posebno malico.

- Jareninski dvor. Prav blizu kmetije Turinek se nahaja nova vinska klet Dveri – pax d.o.o. na posestvu s tradicijo, lastniki so namreč vsaj 870 let benediktinci. Slišali bomo njihovo zgodbo, poskušali vina in ostali na kosilu. Morda bomo poskusili njihovega letošnjega svetovnega šampiona Šipon 2009 Dveri – pax?

- Ocean Orchids orhideje. Želeli smo se odzvati na predavanje g. Aleša Čerina na letošnjem Občnem zboru in smo našli izjemno dober primer podjetništva za nas: model obnašanja dveh mladih, sedaj uspešnih proizvajalcev orhidej in drugih tropskih rož na prekmurskih tleh.

- ekološka kmetija Rhona in Zinke Metz v Jareninskem Dolu. Molzejo koze. V avgustu bodo otvorili novo sirarno. Prodajajo mlečne in sadjarske izdelke na ekološki tržnici v Mariboru. Ob malici iz domače hrane bomo poslušali njihovo  zgodbo, ki se začela pred 13 leti..

Prijave sprejemamo še na telefonsko številko: 040 169 185.

Odhodi: Jesenice 5:30 (ž. postaja), Tržič: 6:00 (a. postaja), Križe: 6:10 (a. postajališče), Žiganja vas: 6:15 (a. postajališče), Naklo: 6:20 (a. postajališče), Tupaliče: 6:30 (na bencinski črpalki), Kranj: 6:40 (Mercator Primskovo). Prihod: Tupaliče okrog: 20:30…

Lepo vabljeni na pot z nami!

Upravni odbor DROJSP