Pomen reje
Nekoč
Evropska ovčereja je bila v sredini 19. stoletja (okoli 1870) v velikem razmahu. Proizvodnja volne je bila na višku. Po tem obdobju, je ovčereja začela hitro upadati, predvsem zaradi konkurence iz Južne Amerike in Avstralije, popularizacije bombaža in kasneje tudi zaradi prodora sintetičnih materialov.
Podobno kot drugje po Evropi, se je tudi v Sloveniji število ovc v zadnjih 150. letih močno zmanjšalo, saj je s približno 300.000 ovc leta 1869 število padlo na približno 20.000 leta 1980.
Danes
V zadnjem času pa je čutiti trend povečevanja števila živali ter tudi povezovanja rejcev. Glede na to, da je v Sloveniji veliko pašnikov, zlasti v hribovitih predelih Slovenije, zarašča, je za preprečitev tega procesa nujna uporaba in izkoriščanje teh območij.
Reja drobnice, še zlasti naših avtohtonih pasem, ki so našemu okolju optimalno prilagojene, je zagotovo najbolj koristen način uporabe in ohranitve teh območij.
Ohranjanje genetske pestrosti
Posledica hitrega razvoja na področju živinoreje je zmanjšanje števila pasem vseh vrst domačih živali, tudi ovc. To zmanjšuje možnosti za nadaljnji razvoj in preti nam nevarnost, da se izgubijo geni, ki sta jih v tisočletjih ustavjala narava in človek.
Z ohranitvijo avtohtonih pasem bi zagotovili genetsko pestrost ter ohranili dragocene gene, ki so se med večtisočletnem razvoju kopičili v avtohtonih pasmah. Zaradi teh dejstev so tudi ovce jezersko-solčavske pasme vključene v gensko banko znotraj programa ohranitve slovenskih avtohtonih pasem.
Ohranjanje kulturne dediščine in poseljenosti hribovitih območij
Avtohtone pasme so po eni strani že same po sebi sestavni del naše kulture, po drugi strani pa paša drobnice pomembno prispeva k ohranjanju hribovitih in gorskih pašnikov ter s tem ohranja našo kulturno krajino.
Obdelanost in s tem lepši izgled pokrajine pa je pogoj za razvoj drugih dejavnosti, ki so pomembne za ohranitev poseljenosti te večinoma demografsko ogroženih območij.
Zaradi vseh zgoraj naštetih dejstev je bilo ustanovljeno Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme. S popularizacijo reje avtohtonih ovc v avtohtonih območjih bi bilo preživetje kmetov v teh predelih olajšano, kar bi pripomoglo k ohranitvi poseljenosti te pokrajine.
Naša ovca je lepa; večinoma je bele barve, nekatere so tudi temne. Okoli oči ima značilna “očala” ali “solzo”. Jezersko-solčavska ovca je del naše slovenske naravne in kulturne dediščine. Z veseljem jo varujemo in ohranjamo
